APDEJT.si

Evropska unija se je znašla v zapletenem položaju po objavi carinskega dogovora z ZDA, kar je sprožilo kritike Evropske komisije. Ta asimetrična pogodba naj bi postala breme za evropsko gospodarstvo. Hkrati obstaja zaskrbljenost, da bi trgovinske napetosti med Kitajsko in ZDA lahko preusmerile več kitajskega izvoza proti Evropi, kar bi povzročilo nižje cene. Evropska centralna banka (ECB) medtem poudarja svojo glavno nalogo ohranjanja cenovne stabilnosti v evroobmočju. Entuziazem vlagateljev do evra je upadel po objavi trgovinskega sporazuma med EU in ZDA, kar je zamajalo zaupanje v prihodnjo moč skupne evropske valute, medtem ko se je dolar stabiliziral.

Evropska komisija je predlagala zmanjšanje sredstev za kmetijstvo v prihodnjem dolgoročnem proračunu EU za obdobje 2028-2034, saj naj bi bilo za Skupno kmetijsko politiko (SKP) namenjenih 302 milijardi evrov, kar je 20-odstotno zmanjšanje v primerjavi s prejšnjim proračunom, ki je znašal 387 milijard evrov. Predlog, ki vključuje tudi podvojitev krizne rezerve, je že naletel na kritike francoske kmetijske ministrice, ki je izrazila obžalovanje nad predlaganim zmanjšanjem sredstev za kmetijske prihodke.

Stalna misija Ruske federacije pri Evropski uniji je sporočila, da bo 18. paket sankcij EU proti Rusiji, ki cilja na naftni in bančni sektor, spodkopal gospodarstvo same Evropske unije. Rusija poudarja, da so sankcije obsojene na neuspeh.

Evropska obrambna industrija je postala privlačna naložbena priložnost, čeprav so najboljši donosi morda že za vlagatelji. Povečano zanimanje je posledica geopolitičnih napetosti in povečanih vojaških izdatkov v Evropi, kar vodi do rasti povpraševanja po obrambni opremi in storitvah. Podjetja v sektorju beležijo povečano naročila in pričakujejo nadaljnjo rast v prihodnje, kar privablja tako institucionalne kot tudi zasebne vlagatelje.

Evropska centralna banka (ECB) je po osmih zaporednih znižanjih obrestnih mer na julijskem zasedanju prekinila ta cikel, ključno obrestno mero za depozite je ohranila pri 2 %. Banka je kot razlog navedla umirjanje inflacijskih pritiskov in rasti plač, a obenem izpostavila krepitev neugodnih globalnih pritiskov in negotovosti iz zunanjega okolja. Vodstvo ECB ostaja previdno glede konkretnih napovedi prihodnjih potez, pri čemer pozorno spremlja vpliv morebitnih novih ameriških carin na gospodarstvo območja evra.

Nemški mediji poročajo o visokih izgubah za nemško gospodarstvo zaradi trgovinskega dogovora med EU in ZDA, ki naj bi Unijo prizadel bolj, kot je bilo sprva pričakovano. Romunski evropski poslanec Victor Negrescu je pozval k ukrepom za pomoč izvoznikom, ki jih je prizadel 15-odstotni davek EU na ameriške izdelke. Dogovor vključuje tudi zavezo k povečanju evropskih naložb v ZDA in nakupu ameriške energije ter orožja.

Proizvajalec čipov Intel je dokončno opustil načrte za gradnjo novih proizvodnih obratov v Nemčiji in na Poljskem. Ta odločitev pomeni preklic večmilijardnih naložb, ki so bile sprva namenjene širjenju evropske proizvodne zmogljivosti podjetja.

Slovenski gospodarstveniki so na zasedanju evropskega gospodarstva v Evropskem parlamentu opozorili, da evropska industrija hitro izgublja konkurenčnost, kar ogroža strateško neodvisnost Evrope in delovna mesta. Izpostavili so pomen konkurenčnih cen energije, učinkovitejšega notranjega trga EU in postopnega zelenega prehoda.

Bruto domači proizvod (BDP) se je v območju evra v tretjem četrtletju okrepil za 0,2 odstotka v četrtletni primerjavi in za 1,3 odstotka medletno. V Evropski uniji je BDP zrasel za 0,3 oziroma 1,5 odstotka. Nemško gospodarstvo je v istem obdobju stagniralo, s čimer se je izognilo recesiji po 0,2-odstotnem padcu v drugem četrtletju.

Devet vodilnih evropskih bank je napovedalo skupno uvedbo stabilnega kovanca, vezanega na evro. Cilj je ustvariti stabilno alternativo, ki omogoča hitra in stroškovno učinkovita plačila 24 ur na dan, ter s tem nadoknaditi zaostanek Evrope na področju digitalnega plačevanja.

USD/JPY je močno padel zaradi obnovljenih verbalnih intervencij japonskega finančnega ministra in slabših razmer na svetovnih borzah, kar je spodbudilo povpraševanje po varnih naložbah in pokrivanje kratkih pozicij v japonskem jenu (JPY). Analitik ING, Francesco Pesole, je opozoril na vpliv razprodaje delnic in pokrivanja kratkih pozicij, ki sta okrepila jen kot valuto varnega zavetja.